In da je treba to storiti tudi ob tej priložnosti. Pokojni Dušan Pirjevec je svojo religiozno izročenost svetu tematiziral z ljubeznijo za nič, z dopuščanjem biti, ki jo je teoretično razvil iz romanov Dostojevskega. Ta ljubezen za nič je torej živela v delih Dostojevskega že dobro stoletje pred Pirjevčevo tematizacijo.