24. marca 1985 Že takoj po tribuni v Cankarjevem domu so me prijatelji spraševali, zakaj ne odgovorim nekaterim pisateljskim kolegom, ki da so se celo na tribuni sami zahrbtno distancirali od moje črnogledosti, potem pa kaj kmalu tudi od mene osebno in me tako pahnili v roke politikom na milost in nemilost. Potem so me spraševali, zakaj se ne postavim po robu neupravičenim napadom v govorih in objavah Franceta Šetinca in Andreja Marinca, ki da sicer nikjer izrecno ne omenjata mojega imena, me pa kar precej zmerjata, eden z notornim sovražnikom, ki mu v boju zoper komunizem prideta prav tako protestantizem kot katolicizem, drugi s klerikalcem, ki s svojimi idejami vodi naravnost v belogardistično protinarodno dejanje.