V tem konfliktu pa samo posameznikov strah pred smrtjo in globina tega strahu dokazujeta, koliko je človek še samostojen in neodvisen, zakaj družba - nasprotno od resnicoljubnega posameznika - nenehoma tlači in uspava zavest o smrti, s tem pa tudi željo po nesmrtnosti in etiko. Posameznik je smrten in etičen, družba je večna in neetična. Poleg tega je greh ne samo ljubiti samega sebe bolj kot druge, temveč tudi ljubiti druge bolj kot samega sebe in jim s tem prepuščati odločanje o stvareh, ki so zaupane samo meni.