Torej zato ne, ker Ćosić za tega in takega posameznika nima temelja, na katerega bi ga lahko postavil, in ker Ivan Katic - z njim pa najbrž tudi Dobrica Ćosić - nima neposrednega razmerja z Bogom, po katerem bi se lahko kdaj začutil nadrejenega vsemu skupnemu in zgodovinskemu. Tako Dobrica Ćosić - v svojem najglobljem bistvu marksist - vedno znova stopa na etično območje in ga vedno znova zapušča. To pa zato, ker v svojem moralističnem naporu ne izhaja iz konkretnega človeka, temveč iz družbe in njene splošnosti.