Tu je skratka vse tisto, kar je porodilo človekovo osebno vest in zaradi česar ima posameznik v posvečenem svetu tako visoko ceno, da je bila zaradi njega izbojevana in napisana deklaracija o človekovih pravicah. To je sicer politični papir, vendar papir, ki se že dve stoletji zavzema za posameznika, zavzema pa se zanj predvsem zato, ker je ta posameznik tako zelo pomemben prav zaradi svoje izjemne, edinstvene in nezamenljive moralne funkcije, ki jo opravlja v svetu in med ljudmi. In če se tej nezamenljivi posameznikovi vlogi v ideološkem marksističnem žargonu pravi meščanski individualizem ali celo meščanski egoizem, se posameznikova moralna vloga s tem nič ne spreminja: tudi ta ideološki žargon, ki izsiljuje moralo z revolucijo in revolucionarji, sodi v neposvečeni svet.