Nasprotno: pred obličjem sveta in pred najširšim krogom ljudi se z največjo publiciteto kar naprej dogaja nekaj, kar je sicer človekov najintimnejši trepet: preizkuša se usoda duše v zunanjem svetu, tako rekoč na cesti, ljubezni med vojaškimi tabori, osebnega v družbi... Vse tisto, kar je v človeku najbolj njegovo, nezavarovano in krhko, a obenem najboljše in najobstojnejše, je izročeno svetu na milost in nemilost. In tesnoba, o kateri govorim, je strah, da utegne biti ta božanska človečnost neusmiljeno poteptana.