Res pa je tudi, da se pred tem pisanjem nikdar nisem do kraja zaprl. Nikdar nisem trdil, kot sta trdila v Franciji François Mauriac in Andre Rousseaux, da je izključno opisovanje površine sveta neutemeljeno pačenje, slepota mladih revoltirancev, vrsta sterilnega obupa in podobno, ki vodi k destrukciji umetnosti. Nasprotno: z najglobljim zanimanjem sem prevedel esej Alama Robba Grilleta Narava, humanizem, tragedija in ga že leta 1967 objavil v Problemih, ko je - kot vidim - Rudi Šeligo končal svoj roman Triptih Agate Schwarzkobler prevedel esej, bi se je argumentirano zavzemal za opisno literaturo zoper humanistično navlako pojmov, pod katerimi skoraj ni več mogoče zaznati realnega sve ta.