Toda od kod temu človeku ta ideološka zahtevnost in zadrtost - temu človeku, ki mu je bilo navsezadnje doslej s tako usodnimi odločitvami še vedno prizaneseno? Ali iz zavisti, ker se nikdar v življenju ni znašel v tako zaostrenem zgodovinskem trenutku, da bi se lahko žrtvoval za svoje prepričanje, ali iz nečloveške ideološke čistosti, ki obsoja ljudi že zato, ker so ljudje? Vsekakor ne eno ne drugo ni prav nič krščansko.