Ne seveda socializem kot prizadevanje za pravičnejši socialni in ekonomski red, zato pa socializem kot nadrejenost brezoblične skupnosti posamezniku, kot nadrejenost aktivistične produkcije morali in kot hipostaza samopašnega Človeka. Skratka socializem kot obvladovanje sveta v imenu Človeka, ki se sprevrača v nasilje nad človekom in svetom, ki reducira človeka na zasebni interes in na konfliktni boj za materialne dobrine, ki z ukanjanjem nadnaravnega prostora ukinja tudi človekovo osebo. In katerega najadekvatnejši izraz je totalitaristična družba, njegov trenutni izraz pa razmere, v katerih živimo danes: zaradi zadušene individualnosti in osebne iniciative na gospodarskem področju le revščina in razsulo, na duhovnem področju pa pomanjkanje vezljivosti med ljudmi in malodušje.