Bolj kot narodnjaki in lepodušneži so trpini. In to trpini v najboljšem pomenu besede: nikakor ne frustriranci, ki bi se radi z literaturo maščevalno povzdignili nad izprijeni svet, temveč ljudje, ki želijo svojo prizadetost in trpljenje dvigniti v razvidnost in medčloveško solidarnost. Njihovi obrazi izžarevajo globino in ljubeznivost niča.