Že v romanu Dostojevskega Bratje Karamazovi so navzoče vse tri perspektive ruskega religioznega in socialnopolitičnega življenja. Na eni strani je hiliazem starca Zosime, ki se zavzema za klasično pravoslavje, za cerkev nerepresivnega in anarhističnega tipa, ki se utemeljuje na človekovi svobodni vesti, na drugi strani Kristusovo stališče iz Legende o Velikem inkvizitorju, stališče avtonomnosti in svobode, ki je nezdružljivo s kakršno koli intervencijo v zadeve tega sveta, in slednjič Inkvizitorjev despotski, avtoritarni socializem. Konstantin Leontjev je vstal zoper pravoslavje Dostojevskega, zoper starca Zosima in zoper Kristusovo svobodo in se odločno zavzel za Velikega inkvizitorja.