Skratka: tisti žlahtni liberalizem Gassetovega kova, ki je v svojem bistvu še najbližji anarhizmu, ki se noče omadeževati z državo, z materialnim privilegijem in takim ali drugačnim političnim nasiljem in ki je pravzaprav kulturen pojav. In prav tega čistega, anarhističnega liberalizma, ki je obseden s posvečenim pomenom posameznika in njegove svobode, Slovenci nimamo. Ta svoboda je bila za nas vedno nekaj preveč skrajnega, če ne celo pohujšljivega, nekaj preveč razvezanega, da bi si upal katerikoli Slovenec staviti nanjo.