Dobrica nam je pretresljivo opisal usodo srbskega naroda v tem stoletju in njegov zdajšnji položaj. Pretreslo je mene, ki sem bil o tem že nekoliko seznanjen, seveda ne v tako zgoščeni in slikoviti besedi, še toliko bolj pa je pretreslo vse druge Slovence, še zlasti tiste, ki so bili do tega trenutka prepričani, da smo Slovenci najbolj tragičen narod v Evropi. Začel je s Srbijo, kakršno je koncipiral Pašić v obdobju srbske politične demokracije v začetku tega stoletja, z združitvijo celotnega srbskega naroda od Temišvara in Segedina na severu do Soluna in Dubrovnika na jugu; končal pa z današnjim stanjem, ko je srbski narod po dveh zmagah v dveh svetovnih vojnah praktično razbit, razsekan z republiškimi mejami na Makedonijo, Črno goro, Kosovo, Bosno in Hercegovino, Vojvodino in ožjo Srbijo.