Vsi drugi so bili politiki, znanstveniki, sociologi, literarni kritiki - Edvard Kocbek pa je bil pesnik, ki je povzdigoval in osvobajal. Medčloveške odnose je sicer poznal in so tudi njega opredeljevali, tako da je lahko zelo tenko prisluhnil tudi meni, vendar je bil istočasno z delom svojega bitja vedno nad njimi in je znal tudi mene zvabiti za seboj. Kadar sva se napotila na Rožnik, sem bil do kraja odrešen osebne zamerljivosti in malenkosti, svoboden, svet okrog mene je bil širok in osvobajajoče hranljiv.