In na vsem lepem se je obrnil naravnost vame, da sem kar odrevenel: »Ne, ne, Rožanc,« je rekel, očitno na tekočem z mojim pisanjem, »ni samo dialektična gugalnica dobrega in zlega, telesa in duha, teorije in prakse... Človek vedno deluje kot celovito bitje in tak človek, celovit in delujoč, je nekam naravnan. In samo ugibanje o naravnanosti tega celovitega in delujočega človeka nam lahko razkrije, kam smo pravzaprav namenjeni.«