Že ob površnem prelistavanju Sadovih del nam postane očitno, da je tudi markizov pristop k svetu humanističen, aktivističen, predvsem pa moralističen. V skoraj vseh njegovih knjigah je pripovednikov opis, torej beseda samega de Sada, prežet z opisovanjem zla in izprijenosti, ki se izraža kot človeku domala neodtujljiv družbeni zakon. To prikazovanje zla je torej družbeno kritično in v tesni zvezi s klicem po dobrem, lepšem in popolnejšem, v skladu s prosvetljensko vero v razumno spremembo sveta, v razumni razvoj družbe od nižjih k vse višjim in popolnejšim oblikam.