In tudi zdaj sem zadihal z nekoliko polnejšimi pljuči. Nisem se več vezal v drobovje, ampak sem se vzpel kvišku, nisem se več zgubljal v lepljivem kemičnem spajanju, ampak sem se dvignil v jasno zavest in začel krmariti po vesolju. In to pri vsem tem, ko je moje telo postalo občutno težje, ko so drobni dnevni dogodki začeli vdirati vame veliko siloviteje in sem končno vzljubil drobne, nepomembne reči, kmečko peč, jabolka na omari...