Tudi Kocbek je bil partizan in revolucionar, vendar zanj revolucija nikdar ni bila samo snovne narave, temveč vedno tudi duhovne. Revolucija, ki ne prinaša človekove preobrazbe, zanj sploh ni bila revolucija. Končni cilj mu nista bili oblast in materialna blaginja, temveč najvišja stopnja možnosti za osebni razvoj slehernega človeka.