nova beseda iz Slovenije

Marjan Rožanc: O svobodi in Bogu / Izbrani eseji, poved v sobesedilu:

Če poznamo humanistična izhodišča, po katerih naj bi humanizem ne bil samo stopnjevanje človekove neod visnosti od Boga, torej uresničevanje svobodnega človeka, ampak tudi prilaščanje božanskega in utemeljitev Človeka-Boga, kakor je to proklamirala prosvetljenska vera v človekov božanski razum, potem nam je jasno tudi to, da se je moral ta povzdignjeni človek v historičnem dogajanju že po zakonih svoje narave prej ko slej izkazati za nebožanskega in nerazumnega. Prej tako harmoničen in celovit svet je v procesu samega aktivističnega humanizma začel razpadati na človeka in boga, na slepoto čustev in jasnost razuma, na krepostno in izprijeno, dobro in zlo, predvsem pa na utvaro in stvarnost. Ta svet dvojnosti in dualističnih kategorij pa je že duhovni svet, v katerega lahko postavimo marsikatero de Sadovo delo, ne da bi seveda hoteli s tem njegovo pisanje do kraja opredeliti ali podčrtati tisto, za kar nam trenutno gre - temelje naše duhovne sorodnosti z markizom.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA