Kaj nas v današnjem svetu navaja na to, da se tako živo posvečamo Sadovim spotakljivim leposlovnim nazorom o kreposti in izprijenosti, o slepoti in razumnem in da nam je preganjani markiz tako dragocen sobesednik, ko vendar s tem našim zanimanjem zanj že tudi priznavamo, da imamo z utemeljiteljem sadizma marsikaj skupnega, če ne celo sorodnega? To so vprašanja, ki se jim bomo skušali v tem našem spisu nič kaj moralistično približati in jih pretresti - predvsem seveda približati, saj se moramo v okvirih tega kratkega besedila že vnaprej omejiti od tega, da bi nanje tudi v ce loti odgovorili. Zadovoljiti se bomo pač morali s splošnejšimi obrisi naše duhovne sorodnosti z markizom.