To spoznanje pa ni več zadeva bolestnega duha, ampak že mesa in krvi. To pomeni, da tudi v zgodovini zmoremo gledati na svoje življenje nezgodovinsko, da v smrti in življenju, v zamejenosti svojega telesa in brezmejni svobodi svojega duha vidimo le nespravljivo in neuskladljivo protislovje, v katerem je povzeta vsa naša resnica. Od tu pa ni več daleč do obsedenosti, ki je lastna vsem živim ljudem.