Pri vsem tem pa je imela ta literatura še eno nepopravljivo napako, in sicer to, da je bila kljub vsemu literatura in ne politika, politika z dejanskimi političnimi močmi. Taka literatura - naj je uživala še toliko družbenih časti pa je bila mogoča samo dotlej, dokler politika na Slovenskem ni postala politika, samostojna in zares realna sila, ki si je drznila napovedati takojšnjo rešitev vseh slovenskih problemov, kar se je končno zgodilo z nastopom komunistične partije. Tedaj je literatura v prvem obdobju samo še najboljša pomočnica politični partiji, pravzaprav nekoliko splašena in ustrežljiva strežajka, kar je razumljivo, saj jo je pomagala vsebinsko oblikovati in zbrati okrog nje ljudstvo, ne da bi kdaj sama zmogla toliko skušnjavskega poguma.