nova beseda iz Slovenije

Marjan Rožanc: O svobodi in Bogu / Izbrani eseji, poved v sobesedilu:

In slednjič Ivan Cankar: »Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.« Že vse naše umetnostnozgodovinske oznake literature, kakršne nam vcepljajo v gimnazijskih klopeh, začet no pismenstvo, reformacija, protireformacija, narodno prebudništvo, razsvetljenstvo, romantika, realizem, naturalizem, moderna itd., izražajo - naj so še tako evropske - predvsem politični značaj te literature ali pa ta ali oni izem, ki prav tako sodi v zgodovinsko uresničevanje človeka, ne da bi kdaj izpod tega pogledal živ človek iz mesa in krvi (niso poučevali literature s Francetom Prešernom in Ivanom Cankarjem, da bi lahko ta ali oni pesnik zaživel v človeški polnosti in da bi lahko po njem sklepali na dobo, temveč vedno z dobami, z romantiko in moderno, da smo lahko le po dobi megleno sklepali o Francetu Prešernu in Ivanu Cankarju). Komaj se kdaj iz te vpreženosti v dnevne dolžnosti in splošno zavest izvije tudi živ človek, v Sonetih nesreče in v Krstu pri Savici, v Kersnikovi in Cankarjevi prozi, v Murnovi, Kettejevi in Gradnikovi poeziji, že se ga polasti slovenska literatura kot celota z vsemi mitičnimi lastnostmi in narodnimi in družbenimi častmi, samo da ta literatura ne bi zaživela kot drugačno, samosvoje življenje, ki se spominja človekovega začetnega položaja in ji zato narodnega razvoja in družbenega napredka še malo ni mar.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA