Toda ta isti človek ima poleg svojega delovnega in družbenega življenja še svoje osebno življenje.
V tem svojem osebnem življenju pa se srečuje in spopada še s čisto drugimi, celo vitalnejšimi problemi: sooča se s svojim strahom pred smrtjo in z ničem, ki preži nanj iz ozadja njegovega aktivističnega slepila, in se v teh svojih življenjskih stiskah najrajši pogovarja z Bogom ali pa se vsaj sprašuje po njem, ker je njegov edini in poglavitni interes - večno življenje. In spričo tega in takega osebnega življenja se mu vsi njegovi delovni in družbeni angažmaji zrelativizirajo: celo njegovi lastni delovni in družbeni napori se mu včasih zazdijo ničevni, socializem in samoupravljanje, politika in kultura pa povsem nezadostne, nepomembne zadeve.