Žal ne moremo več terjati svobode za individualno osebo, ker je že v prehudem razkroju, zato se ji z majestetično gesto odpovemo v korist kolektivnega človeka, v korist velike zgodovinske in humanistične tvorbe, v korist države z njeno perfektno vodstveno strukturo in v korist proletariata, komunizma oziroma komunistične družbe. Oživiti hočemo, skratka, Boga, ki smo ga pokončali. In pademo v novo zavratno protislovje: namesto svobode v kolektivnem človeku, državi, proletariatu in komunistični družbi vzpostavimo moloha, ki nenehoma pogoltno terja, da mu žrtvujemo prav vse, kar je še izvirnega in osebnega v nas.