Bog je samo še porok njegovega gospostva nad svetom. Slava Boga je zdaj, kot je napisal eden sodobnikov, slava monarha ali rokodelca, čaščenega po njegovih delih, v katerih človek slavi svojo lastno popolnost. Vendar tu je še meščanstvo - ne seveda samo slovensko - in njegov optimistični racionalizem, v okviru katerega Človek, ki že tako in tako ne priznava več meril nadnaravnosti, sam prevzame božansko vsebino.