Humanizem se na Slovenskem še dolgo ni prijel. Vse do razsvetljenstva - in še tedaj z veliko zamudo in do kaj megleno - Slovenci kar nismo razvili humanistične zavesti, odtlej pa postaja vse bolj prevladujoči model našega mišljenja in čustvovanja. Nikdar se sicer ni razbohotil tudi za časa revolucije ne - v odprt upor slovenskega človeka zoper Boga, ki bi terjal zase prav vse božanske pravice, a sčasoma nas je do kraja prekvasil in postal kar zaokrožena in celovita duhovna struktura, spod katere se še danes težko prebije karkoli telesnega.