V krščanstvu se nam torej že razkrivata obe temeljni strukturi, tako struktura sprašljivosti in obupa, kakor tudi struktura odgovora in upanja. Vendar temelj sveta pri tem le ostaja samsvoj: ni nam dostopen prek naše volje in tudi ne prek naše ljubezni, temveč samo prek milosti, se pravi tako, da se nam sam razkrije in nas sprejme k sebi. Z drugimi besedami: v krščanstvu smo odtrgani od temelja sveta in poklicani k njemu, izvoljeni in prekleti, prizadeti tako po bogu kot temelju sveta, ki nas je prek Jezusa Kristusa poklical k sebi, kot po hudiču, ki nas zadržuje v prekletstvu, v odtrganosti od temelja sveta.