Vendar dosledneje kot živimo svoje upanje, bolj spoznavamo, da živimo le vznesenega duha, ki se ne spominja več telesnosti, da je v temelju našega srečnega odgovora le pozabljenje vprašanja, ki nas je mučilo. Gotovost se nam sprevrača v negotovost, in že sredi našega zgodovinskega potovanja nas obhaja nostalgija po našem nespremenljivem bitju, po spraševanju in razpetosti, v kateri smo trdneje doma. Potrebna sta nam samo še razočaranje in poraz in že se vrnemo v prvo strukturo.