nova beseda iz Slovenije

Marjan Rožanc: O svobodi in Bogu / Izbrani eseji, poved v sobesedilu:

Ker pa je človek v svoji človeškosti sami religiozno bitje, pripovedujejo Rožančevi eseji, brez »absolutnega«, v zgolj »končnem« svetu, ne more vzdržati; enako kot tesnoba pred smrtjo ga vznemirja »večnost«, neizpodbitna vednost o lastni končnosti enako kot izzivajoči skriti Bog ... Veliki eshatološki projekti, kot jih je narodila novodobna zgodovina, so se doslej še vsi razkrili kot »humanistična« (samo)prevara, navadna, nenehoma ponavljajoča se ideološka laž in svete vojne: kot človeško nasilje nad tistim posamičnim, konkretnim človekom, ki je vse, kar zares in zanesljivo človeškega je. Prav ta občutljivi posamični človek, soočen s svojo končnostjo in hkrati prebit z mislijo na »nesmrtnost«, obseden s svobodo, subjektivistično brezmejno voljo po moči, a hkrati definitivno obsojen na nemoč, paradoksno bitje strahovite nadutosti, a obenem tudi bitje tesnobe in pobožnosti ta čudni, ranljivi človeški stvor, zaklet s svojim duhom v ubožno umrljivo telo, hkrati pa brezumno naravnan v čezčloveški »onkraj«, težeč zmeraj znova iz svoje »humanistične« svobode s svojo religioznostjo zmeraj znova zaman? - v neskončnost, ki je na drugi strani smrti, naravnan proti skritemu Bogu... je glavna oseba Rožančevih esejev.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA