»Literatura je odprt svet, esejistika pa hoče biti vedno tak ali drugačen odgovor,« obnavlja Rožanc prvotno misel in ji dodaja: »Z odgovori pa vemo, kako je: vsi so zanimivi, pa vsi napačni.« Pomemben je prav ta dostavek: da so »racionalni odgovori«, na katerih je zasnovano esejistično pisanje, zmeraj »napačni«. To seveda ne pomeni, da z odgovori ali z racionalnostjo kratko in malo nič ni; in da je pozitivna vrednost esejev le v nekakšni neobvezni »zanimivosti«, kakor to, ne brez ironije, imenuje Rožanc.