Z ljudmi smo stali drug ob drugem in gledali v isto smer, ki nas je osvobajala in nam dajala pogum za skupno pot, na kateri smo se potem medsebojno povezovali, oplajali in krepili. Z ljudmi smo bili zmerom povezani v svobodno in herojsko občestvo, Cerkveno, Narodno ali vsaj Razredno. Kakor hitro pa smo se oklicali za središče sveta in postavili osmišljujočo točko v sebe same, ni ostalo zunaj nas nič pomembnejšega od nas samih, s tem pa smo izgubili smer našega gibanja pa tudi svojo svobodo.