Prečrtati vse gledalce in priče svojega življenja, razen Enega in Ene, ki ju je izbralo nespametno srce in ki je prav tako težka, telesna, samotna kot si ti sam. Skratka: prenehati je treba pisati pisma in se soočiti z žensko iz oči v oči, tête à tête, telo ob telesu... Še vedno si lahko literat, kot Alojza Gradnika opisuje Ivo Šorli v noveli Na solnčnih višavah življenja, ven dar človek s presenetljivo, nadpovprečno globino svojega duha, zaradi katere se mu je okolje odtujilo in je samoten.