Iz tega pa ponarodeli socializem, ki korenini v angleškem krščanskem etosu in kateremu komunizem - za razliko od kontinentalne Evrope nikoli ni mogel do živega. Tak razvoj pa je bil mogoč samo zato, ker je bil ta liberalizem ves čas v skladu z neodtujljivim človekovim religioznim paradoksom, ki ga živimo vsi do zadnjega, pa naj se tega zavedamo ali ne. V tem paradoksu stoji posameznik višje od kolektivnega in splošnega, vendar je postavljen višje od splošnega zato, ker svoj odnos do splošnega določa s svojim odnosom do Absolutnega.