Svojo lastno idejo o svobodnem individuumu in svobodni konkurenci je blokirala z zakonodajo, preko katere sta šele morala in razum zagotavljala resnično človeško svobodo. Ta liberalizem vsekakor ni bil samo egoizem in pravica do uživanja v samemu sebi.
Iz tega liberalizma, ki je že nosil v sebi kal socializma, se je pozneje razvil angleški krščanski socializem, korporativizem in fabianizem Georgea Bernarda Shawa, Sidneya in Beatrice Webb in H. G. Wellsa, pa tudi Mac Donaldov laburizem.