Potem nekoliko nasilna korektura z janzenizmom in jožefinizmom, ki - če čisto nič drugega - terja asketsko religioznost brez navlake, potem pa katoliški klerikalizem ... In slednjič spet obrat k evangelijskemu krščanstvu, najprej s Krekovim zgodnjim krščanskim socializmom, potem s križarji, ki se zavzemajo za aktivno krščanstvo s človekom kot objektom dejanske ljubezni do Boga, vendar obrat, ki je ostal zadeva kulturne elite in ni segel kaj globlje v religioznost samega naroda ... Potem revolucija in nekrščanski pokol.