Tudi humanizem, s katerim naj bi rešil vse svoje probleme, se mu je nazadnje razodel kot srednjeveški tomistični svet: kot religiozno represivni konstrukt, ki se mu ne prilegata ne človek ne narava. Kolikor bolj se je doslej šopiril s svojo brezmejno svobodo in avtonomijo, toliko bolj zdaj trpi njegova notranja narava in toliko večja je njegova služnost. Priznati mora končno avtonomnost tudi stvarem.