Tudi zanikrn hotel, v katerem prebivam, ima bleščeče marmorne stopnice in bogato izrezljan strop v foajeju, nekaj kristalnih lestencev in nekaj kosov dragocenega baročnega pohištva, s katerega od jutra do večera brišejo prah. Ima tudi kamin z nadstreškom, ki spominja na nadstreške nad prižnicami, pa čeprav v njem še nikdar niso zakurili, v sobi pa pozlačene pipe, iz katerih le redkokdaj iztisnem kakšno kapljo mrzle vode, tople pa sploh nikoli. Zunaj pa že na prvem koraku veličastje in moč katoliške Cerkve, veličastje in moč italijanskega naroda, zmagoslavje pri zmagoslavju ...