Dopustiti skratka, da ni nikakršne celote ali resničnosti, da postane človekovo življenje nestalno, minljivo, prazno, slučajno, nekoristno, skrat ka ničevo. Pustiti temu strahu, da se razbohoti do kraja in da ljudje povsod in vselej ugotavljajo samo še minljivost, slučajnost, praznino, nekoristnost, ničevost... In si na tihem meti roke, kdaj bo začel ta človek kričati in klicati - klicati vsaj Hudiča, ko je že na Boga čisto pozabil.