Ta demonizem je tudi demonizem Iva Daneva: svet kot nepopravljivo zlo, v katerem ga celo njegova lastna dobrotljivost navdaja s tesnobo, razkol med svetom in njegovim hrepenenjem po lepoti, ljubezni in popolnosti, ki je nedosegljiva, ki je sprta s svetom, ki sploh ni več svet. Tega demonizma bi se lahko odrešil samo v veri, v kateri je harmonija te razdvojenosti še mogoča, vendar vera v tem svetu, v katerem je Ivo Daneu sam Bog, ne da bi bil zares božanski, ni več mogoča. Tako je vse, kar mu preostane, potrjevanje zla, ojeklenitev v svetu brez upanja.