Saj je bilo navsezadnje res že od otroških let pripravljeno skoraj vse za moj slovesen vstop v družbo, samo vstopil nisem nikoli. Že v gimnazijskih letih je bila tu prijazna cerkev, svečava in korsko petje, pobožni in zamaknjeni ljudje, jaz pa sem z ostalimi sošolci stal pri spovednici samo zato, da bi me videl katehet. Ne zato, da bi se potopil v občestveno zamaknjenost, temveč zato, da bi dobil pozitivno oceno iz verouka.