Pomagal sem postaviti kopališče z dvema olimpijskima bazenoma in šeststezno kegljišče z bifejem, postavil športno dvorano, razvil Slovan v pomembno narodno ustanovo z najbolj zgledno vzdrževanim športnim parkom, organiziral rekreacijo za najširši krog ljudi, odprl smučarski sejem na Gospodarskem razstavišču, začel s tekmovanjem za rekreativno značko, zgradil osem teniških igrišč in ustanovil teniški klub, zgradil pokrito balinišče in ustanovil balinarski klub... Samo nogometni klub je ostal tisto, kar je bil - nič. Torej v mojem lastnem športnem parku popoln triumf privatnega nad družbenim, malomeščana nad proletarcem, zaprtosti nad odprtostjo, uživaštva nad kompeticijo, posameznega nad občestvenim, slovenskega geta nad svetom, ideološke zadrtosti nad igro...