In ko ljudje povsod po Evropi množično polnijo stadione, da se udeležijo te svetovljanske igre, pogledajo na svet z drugačnimi, neproduktivnimi očmi, in vsaj za poldrugo uro vstopijo v čisto poseben, morda celo najresničnejši svet. Tukajšnja nogometna tekma in tukajšnji stadion sta dokaz, da nismo več kulturni, predvsem pa, da nismo več narod in da nič nočemo. Da smo nogomet prepustili socialnemu duhu, v katerega se pogrezamo vsi po vrsti, in je zato le izraz zagrenjenosti, maščevalnosti, izrinjenosti na rob življenja...