Še pred tridesetimi leti se je na vsaki nogometni tekmi zbrala ob Dunajski cesti skoraj vsa slovenska inteligenca, pisatelji in likovniki, gledališki igralci in operni pevci, univerzitetni profesorji... Miško Kranjec, Riko Debenjak, Mitja Mejak, Dominik Smole, Tone Pavček, Jože Ciuha, Janez Bernik, Andrej Jemec, Ladko Korošec, Marcel Ostaševski, Rudolf Francl, Slavko Štrukelj, Polde Bibič, Tone in Marko Slodnjak, Svetozar Ilešič - da, prav vsi navedeni, če naštejemo samo tiste, ki sem jih tedaj videval pod platanami in sem jih poznal vsaj navidez. V tej toplokrvni publiki - tudi tega se spominjam so najbolj trpeli operni pevci, ki so svoje navijaške strasti dušili stisnjenih ustnic in zariplih obrazov, ker so bili to časi, ko so imeli ob nedeljah zvečer še predstavo in si niso smeli dajati duška s kričanjem.