Še zdaj lahko naštejem imena vseh enajstih fantov, ki niso bili samo žogobrcarji, ampak tudi politični in kulturni aktivisti: Segala, Valcareggi, Rigotti, Karlin, Pertot, Malutta, Benvenutti, Polak, Paoletti, Padovan, Tomasini. Še pred tridesetimi leti se je na vsaki nogometni tekmi zbrala ob Dunajski cesti skoraj vsa slovenska inteligenca, pisatelji in likovniki, gledališki igralci in operni pevci, univerzitetni profesorji... Miško Kranjec, Riko Debenjak, Mitja Mejak, Dominik Smole, Tone Pavček, Jože Ciuha, Janez Bernik, Andrej Jemec, Ladko Korošec, Marcel Ostaševski, Rudolf Francl, Slavko Štrukelj, Polde Bibič, Tone in Marko Slodnjak, Svetozar Ilešič - da, prav vsi navedeni, če naštejemo samo tiste, ki sem jih tedaj videval pod platanami in sem jih poznal vsaj navidez.