Urbanizacija je za nas začetek korupcije in zla, nedotaknjena narava pa vir poštenosti, zdravja in lepote. V času pomeščanjenja, ko je ta razdvojenost sejala po naših dušah hude dvome, je že Simon Gregorčič gentilistično zapel: »Nazaj, nazaj v planinski raj...!« Ivan Tavčar pa je bil že pri tridesetih letih ne samo utrujen od mestnega življenja, ampak tudi razočaran nad njim, in je napisal Cvetje v jeseni, idilo o nepotvorjenem naravnem življenju in nepotvorjenem naravnem človeku, spričo katere smo se vsi razjokali in se solzimo še danes.