Vsekakor nekaj takega, kar vstopa in živi tudi v objektivnem svetu. Naj je razmerje med menoj in bralcem še tako povzeto v tem razmerju samem, v ljudomrznem použivanju sveta v dvoje, ki se ne meni ne za družbo ne za zgodovino in ki nama daje toliko večji užitek, kolikor je to bolj pozabljeno in izključeno - obenem ustvarja še nek poseben svet, ki je posredno tudi objektiven. Gregor Strniša je o tem paradoksalnem dejstvu v svojem spisu SPOZNAVATI DEŽELO IN LITERATURO dejal približno takole: katero koli umetniško delo ni nikdar očitno in neposredno vplivalo na družbo svojega časa, na narod ...