Danes bi najbrž Dušanu odgovoril s Pascalom ali Berdjajevom, vendar bi bil s svojim intimnim Bogom veliko samozavestnejši, veliko stabilnejši, brez nostalgije po minulih bogovih in brez potrebe po tem, da bi jih priklical nazaj v svet kot nekaj svetega in obveznega za vse ljudi. Res pa je, da bi me še vedno spremljal občutek krivde in sramu, čeprav bi bil tokrat ta občutek nekoliko drugačne narave. Če nič drugega, bi moral priznati, da prav nobenega metafizičnega problema še nisem rešil in da je ta problem tudi nerešljiv.