Da smo ga s svojim samovoljnim ravnanjem v Njegovem imenu sami pregnali s sveta, pri čemer smo se znašli v absurdnem svetu s svojim jalovim spraševanjem o smislu življenja. Pri tem v svoji nihilistični varianti ni bil dosleden in je nikdar ni izpeljal do kraja, češ da človeku zdaj, ko je ubil Boga, preostane samo še to, da do kraja in docela brezobzirno uveljavi samega sebe, svojo nebrzdano voljo po moči. To je Dušan s svojim partizanstvom že storil, bil nad to skušnjo zgrožen in je nikomur ni priporočal, v bistvu bližji Heideggerju kot Nietzscheju.