Prav zato je ni mogoče formalizirati in absolutizirati s patosom odločnosti, ker se iz te absolutizacije še najrajši porodita aktivizem in heroizem, taka ali drugačna eksistencialna ali politična pustolovščina. Že sama vera kot človekovo temeljno zaupanje v svet, pravi Hans Kung, je uganka, ki je sicer utemeljena, a nikakor ne v svetu, temveč v človeku samem; uganka, ki je sicer nosilna, vendar brez temelja, in ki je človeku kažipot, vendar brez cilja. Vera je dejstvo, ki zahteva vsak trenutek pojasnilo, ker se pač hrani iz skrivnostnega dejstva, da sploh sem, da so poleg mene tudi stvari in ljudje, da sploh kaj je...